REZ PREIZKUŠNJA

V soboto, 2.3.2013, je v Brežicah potekala REZ preizkušnja, ki jo je organiziralo Kinološko društvo IZAR. Preizkušnje se je udeležilo tudi naše društvo, in sicer Andrej Sterle s psico Gezo, Iztok Štajer s Kepo in Tea Vardjan s psico Kim. Pričetek dela je bil ob 8:00, celotna preizkušnja pa je trajala 4 ure. Spopasti smo se morali s štirimi različnimi nalogami, poudarek dela pa je bil tokrat predvsem na delu vodnikov.

Naša ekipa je začela z vrvno tehniko, ki je potekala na mostu v bližini zbornega mesta. V torbi smo dobili vrv, vponke in plezalne zanke (gurtne), ostalo opremo pa smo morali imeti sami. Naša naloga je bila iz celotne opreme, ki nam je bila na voljo, pripraviti vse za varen spust po vrvi iz mostu, nato pa transportirati ponesrečenca, psa in vse vodnike. Verjetno smo vsi nekako pričakovali, da bo vrv že napeljana, a nam je v časovnem roku vseeno uspelo izpeljati vajo skoraj v celoti. Medtem, ko je Iztok pripravljal vrvno ograjo in vrv za spust, sva z Andrejem (z veliko improvizacije) oskrbela ponesrečenca s poškodovano roko. Sledil je spust ponesrečenca ter spust vodnika s psom, za spust preostalih dveh vodnikov pa nam je zmanjkalo časa.

Naša naslednja naloga je bila GPS in orientacija. Iz podatkov o kvadrantih smo morali narediti izračun in na zemljevidu najti pravo lokacijo, od tam naprej pa nato s pomočjo GPS naprave najti zahtevano točko. S to nalogo smo hitro opravili - neuspešno. Ugotovili smo, da pač nimamo ustreznih izkušenj za določanje položaja s pomočjo azimuta in podobnih znanj.

Sledila je naloga Izdelava profila in določanje kritičnih območij za iskanje ter prva pomoč psu. Napisanih smo imeli kar nekaj podatkov o pogrešani osebi, zastavili pa smo lahko tudi dodatna vprašanja, na katera smo ali pa nismo dobili odgovora. Na podlagi vseh zbranih podatkov smo morali na zemljevidu označiti prioritetno območje iskanja pogrešane osebe ter zakaj smo se tako odločili. To vajo menim, da smo zelo dobro opravili.

Čisto za konec je sledilo iskanje pogrešane osebe s pomočjo psov. Navodila in podatki o pogrešani osebi so bili zelo skopi, območje iskanja pa veliko in ponekod težko prehodno – lestev za prečkanje potoka, ogromno blata, ugrezanja, itd. Osebe sicer nismo našli, a je bilo tako naše delo, kot tudi delo naših psov, zelo dobro. Organizator si je, na osnovi resničnega primera , zamislil situacijo, pri kateri se je oseba, ki smo jo iskali, med samim iskanjem pred nami skrivala -premikala in bi jo lahko našli le, če bi ponovno pregledali že pregledano področje iskanja, kamor se je oseba naknadno prestavila.

Vaja je bila dobro izpeljana, predvsem zato, ker smo lahko videli, da je tudi delo vodnikov še kako pomembno ter da sta tudi vrvna tehnika in prva pomoč izrednega pomena. Stvar razmisleka pa je, če ima smisel, pri izdelavi plana iskanja, upoštevati možnost, da se pogrešanec pred reševalci skriva, kar se je v resničnem primeru dejansko zgodilo.

Zapisala:  Tea Vardijan